Bolgarija je s prvim dnem leta 2026 postala 21. članica evroobmočja, s čimer je svojo nacionalno valuto lev zamenjala za evro. Ta strateški mejnik, ki se je zgodil skoraj dve desetletji po vstopu države v Evropsko unijo leta 2007, so politični voditelji označili za civilizacijsko izbiro, ki bo državi prinesla večjo finančno stabilnost, varnost in gospodarske priložnosti. Odhajajoči predsednik vlade Rosen Željazkov je v novoletnem nagovoru poudaril, da Bolgarija v evroobmočje vstopa z bruto domačim proizvodom v višini 113 milijard evrov in več kot triodstotno gospodarsko rastjo, kar jo uvršča med najhitreje rastoča gospodarstva v uniji. Kljub proslavljanju v Sofiji pa vstop v denarno unijo spremljajo notranjepolitične delitve in skrbi javnosti. Predsednik države Rumen Radev je opozoril, da bi moral takšnemu koraku predhodno botrovati referendum, saj je odsotnost neposrednega posvetovanja z državljani poglobila razkorak med politično elito in javnostjo. Medtem ko voditelji, kot sta Bojko Borisov in Asen Vasilev, poudarjajo polno integracijo v evropske strukture in konec statusa najrevnejše članice EU, se del prebivalstva še vedno spopada s strahom pred dvigom cen in politično nestabilnostjo, ki je državo hromila v preteklih letih.

Bolgarski premier je napovedal odstop vlade po manj kot letu dni na položaju, zaradi množičnih protestov proti korupciji, ki so zajeli državo. Odstop se je zgodil le nekaj tednov pred predvidenim vstopom države v območje evra, kar je državo pahnilo v politično negotovost.

Asen Vasilev je odgovoril na izjavo Bojka Borisova, da bodo čakali do 1. januarja na vstop Bolgarije v evroobmočje, preden bodo odstopili. Vasilev je dejal, da bo Bolgarija vstopila v evroobmočje, tudi če bo vlada odstopila, podobno kot je vstopila v schengensko območje kljub pomanjkanju redne vlade.

Srbski poslanci so nadaljevali tretje redno zasedanje jesenskega zasedanja in razpravljali o 58 točkah dnevnega reda, med drugim o predlogu zakona o proračunu za leto 2026 in sklopu energetskih zakonov.

Zvezna vlada je podpisala sporazum z Akcijskim odborom Džamu in Kašmir Avami (JAAC) o končanju nemirov v Azad Džamu in Kašmirju (AJK). Medtem pa so v Gruziji policisti uporabili vodne topove in poper sprej proti protestnikom, ki so poskušali vdreti v predsedniško palačo med lokalnimi volitvami.

Novi vodja Zelenih, Zack Polanski, je izrazil zadržanost glede morebitnega pakta z Jeremyjem Corbynom, pri čemer je poudaril potrebo po "zelo močnih argumentih" preden bi se strinjal s takšnim dogovorom. Polanski, levičarski član londonske skupščine, je tudi zavrnil idejo o podpori vladi Kaira Starmerja. Medtem pa je v Bolgariji predsednik stranke Nadaljujemo spremembo, Asen Vasilev, napovedal zbiranje podpisov za novo interpelacijo vlade, pridružil pa se je tudi protestu proti pridržanju župana mesta Varna, Blagomirja Kotseva.